Novice

Začeli smo z zimskim delom šolanja. Skoraj 20 dni na snegu... Veliko, po drugi strani pa nujno potrebno, če želimo, da bodoči vodniki res obvladajo svoje delo. 

Razmere, kot se šika, bi lahko rekel. Ne samo, da je trdo, ko beton, tudi snega je dovolj, da tudi tam, kjer običajno štrlijo ven skale tokrat ni ničesar, samo sneg, sneg. Ob zgodnji uri ni nikjer nikogar, prav fino je...

Priznam, me je bilo kar malo strah... Več delavnic hkrati, več inštruktorjev, časovnica, a bo vreme, kaj pa dovolj snega... pa še gospod COVID... Majhne skupine, razdalja... in razumni ljudje.

Če bi prej vedel kako je fino, če te eden kar naprej streže spredaj in zadaj... bi si že prej omislil vodnika. 
Kar nekaj spominov se je utrnilo... Lesen cepin in kroparske dereze, pa ogromna snežna opast na vrhu, ki je dandanes skoraj ni več, pa en sam klin v skoku, kjer jih je sedaj množica...

Prijetno s koristnim... Ravno med vzponom sem dobil obvestilo, da naj opravim še ogled razmer. Malo smučanja, malo opazovanja, malo kopanja, da se človek ogreje... 

Lavinska oprema... Kako uporabiti, kdaj, kje... Vse to so bila vprašanja... Teoretično smo jih razložili na webinar predavanjih, danes smo jih podkrepili še s prakso. Obilico prakse...

Vedno bolj mi je všeč, da se je povprečna starost udeležencev na seminarjih (vsaj na mojih) spustila na tam nekje med 20 in 30 let starosti.

Pratika pravi, da bo zdaj nekaj časa mir pred sneženjem... No, saj za zdaj ga je dovolj. Ta naj se umiri, da bo kaj za počet.

Morda izveste kaj novega!? 

Če je cesta prevozna ni OK, če pa ni prevozna pa tudi ni OK... Za vse nikoli ne bo prav. Fantje so danes prišli že do 16. ovinka. Pridni.