Saj ni res - pa je!

16. 9. 2008 4985

Kar nekaj časa je minilo, kar sem od kolega in prijatelja, ki je končno ugotovil, da je kaj malo uspeha v borbi proti mlinom na veter, dobil pričujoči zapis. Že tretji te vrste. Takšne dopise je namreč celo poletje pošiljal pristojnim, zgodilo se ni nič! Stran sicer ni namenjena šalam in anekdotam toda, če je resnica tako smešna, da bi se lahko zjokal ob tem...

Nemara ne bo narobe, če objavim!?

Takole je bilo zapisano:

Sreda, 26.avgust

Križišče poti nad Planino Konjščica:

Angleškima planinkama pokažem na njunem zemljevidu, kje sta. Že nekaj časa na zemljevidu zaman iščeta kraj Kislo mleko, kot je nakracano na enem kamnu. Tudi kje se gre na Pokljuko, jima ni jasno, kajti na križišču je le cestarski kol z deščico, na kateri se že najmanj pet let ne da prebrati, kaj je pisalo.

To je zadnjič, da se usajam zaradi markacij, ker bi na drugem področju lahko imel dela čez glavo, kajti :

Dan prej:

Kredarica - Triglav:

15 centimetrov novega snega.

Pot na Mali Triglav v glavnem zasnežena, zlizane, včasih celo ledene stopinje zaradi stotnij, ki lezejo (se plazijo) gor in dol.

Opremljenost: čelada - 5 %, superge - 15%, samovarovalni komplet (čeprav ga skoraj ne moreš uporabljati) - 3%. Začudeni pogledi Francoza, ki ima na vrvi ženo in otroka, kako da nihče ni navezan.

Višek: eden od Slovenceljnov nadere gorskega vodnika, ki popolnoma opremljen vodi klienta na kratki vrvi, da nima pojma o varovanju.

Luda kuča - smo rekli včasih.

Z malo zakasnitve je dodal še naslednje fotografije: