Zaključujemo pomladni del... Zadnji teoretični izpit. Verjetno najbolj kompleksen izpit v celotnem šolanju. Slovenski planinski muzej nam je odstopil sejno sobo, da smo opravili še to "nadlogo", potem pa....
Prva polovica prvega leta šolanje se počasi zaključuje. Čaka nas še zaključna tura z bivakiranjem... Če bodo le meje odprte in bo vreme naklonjeno.
Ko kandidat postane pripravnik... V bistvu sem verjel, da bo uspelo, da bomo zmogli in izpeljali BP.... Pa vseeno sem imel nenehno prisoten občutek, kaj, če gre kaj narobe, če bodo nadzorniki nezadovoljni oziroma nam ne bodo potrdili našega dela, kvalitete, vsebine.
Še štirje izredno aktivni in naporni dnevi so za nami.
Zdaj gre pa že bolj zares. Začeli smo s praktičnimi izpiti...Naporno, zahtevno... pravijo. Delamo od 6h zjutraj do poznega večera.
Zna biti kar naporno (zame), če imaš za vratom 9 navitih in znanja željnih kandidatov, ki jim nikoli ni dosti. Po drugi strani si pa prav to želimo... Zagnani, pridni, delavni.
Končno smo začeli. Naporno, natrpano... Kar celoten junij in polovico julija se bomo trudili, učili, ponavljali in seveda izpeljali prenekatero turo...
Druga generacija je začela! V bistvu vsi skupaj prav počasi dojemamo, da nam je uspelo in je naš projekt, ki smo ga ustvarjali in gradili zadnje 4 leta, zaživel.
Ravno pravo vreme za pretegnit noge in skuštrat lase!
Stanje v državi se normalizira in čas je, da nadoknadimo zamujeno.
Nikoli nam ni dobro. Če je mraz jamramo, če je vroče pa tudi...
