Ponovno smo se podali na Velebit. Tokrat smo začeli v Baških Oštarijah, se mimo opuščenega vojaškega objekta na Panosu, kjer smo prenočili, podali na Veliko Rujno, kjer smo ponovno prenočili in se tretji dan povzpeli čez razglednik Stražbenica v kanjon Velike Paklenice. Zadnji dan smo se šli še malo turizem in si ogledali Kudin most, pa reki Krupo in Zrmanjo ter znamenito prizorišče, kjer so snemali Vinetuja.
Še zadnji kamenček smo dodali preden se zaženemo na treking, ki je hkrati zaključek kopnega dela šolanja.
Ker sem bil prejšnje leto predavatelj na kongresu NATO - Center odličnosti za gorsko bojevanje, me je organizator letos prijazno povabil, kot gosta.
Postajajo boljši in boljši! Po zaključku šolanja bodo odlični. Tokrat smo zaključili s skalnim plezanjem in vodenjem v feratah.
Izpitno obdobje, bi lahko rekli. Vrvni manevri, zavarovana pot, ferata, treking, ... Tokrat smo jo mahnili čez Kriško steno. Megla je poskrbela za oteževalne okoliščine... Da je bil izpit res izpit. Ampak... Če si dober, če se učiš, v bistvu ni prepreke, ki je vodnik ne bi rešil. Zato pa je šola, ane?
Super tura! Čudovit dostop, fantastične jesenske barve, zavarovana pot navzgor, malo za poplezati navzdol... Nad meglo pa odlični razgledi... Priporočam!
Spet smo začeli.... No, v bistvu samo nadaljujemo. In nadaljujemo s serijo izpitov. Pravijo, da so pripravljeni. Najprej vrvni manevri, potem zavarovana pot, pa ferate, nazadnje kronamo letni del z organizacijo in vodenjem trekinga. Bo vsaj malo dopusta, hihi...
Še en vroč, jesenski dan...
Z eno nogo v hribih, z drugo na morski obali... Skoraj bi lahko tako rekli.
Malo dlje se je sicer treba peljati, ampak.... se splača.
