Plazovna žolna

29. 10. 2007 2557


Vršič. Sončna nedelja. Ura je osem in nekaj minut. Najverjetneje eden zadnjih vikendov primernih za turno smuko. Pomladni čas zahteva svoje in sneg nezadržno kopni. Poraja se miren, sončen dan. Na vseh »turnosmučarskih« vrhovih kar mrgoli obiskovalcev. In vsako leto jih je več. Tako je tudi z nevarnostmi, ki prežijo pozimi, zlasti veliko je snežnih plazov katerim je izpostavljeno vedno več življenj. Kot že velikokrat to zimo sedim v bližini parkirišča, takoj nad potjo, ki vodi na Mojstrovke in Nad Šitom Glavo. Turni smučarji in tudi taki, ki se peš podajajo na turo, se kar vrstijo mimo mene. Veliko jih poznam, med njimi so tudi znane osebnosti planinskega življenja v Sloveniji. Vztrajam do pol desetih in vseskozi vestno prisluškujem svoji plazovni žolni, ki je nastavljena na sprejem. Vztrajno molči. Le pri dveh smučarjih zaznam dobro poznani pisk plazovne žolne, pa še ta dva sta, po pozdravu sodeč, tujca. Koliko jih s seboj nosi še snežno lopato in sondo in med vzponom naredi preizkus trdnosti snežne odeje, si ne upam pomisliti. Odgovor pa se ponuja kar sam.
Plazovna zolna 2001.pdf



Video