Pravno obvestilo     english language
 All around
 Domov   Prosti čas   O meni   Novice   Članki   Poročila   Galerija   Video   Koristne povezave   Kontakt   
03. ProstiČas

Galerija

19. 10. 2011: IKAR 2011 - Are, Švedska - novosti

Vsekakor se na vsakem kongresu IKAR pokaže kar nekaj novosti. Kakšne revolucionarne tokrat ni bilo. Težišče je še vedno na izboljšavi opreme, predvsem iz dveh razlogov. Hkrati, ko izboljšamo varnost reševalca je tudi celotna rešpevalna intervencija varnejša, laže izvedljiva in posledično hitreje izpeljana,kar je glavni cilj, saj v večini primerov štejejo minute.

Veliko napora je vnešeno v unifikacijo postopkov na posameznih področjih, posamezne komisije delajo na specialnih projektih. Tako npr lavinska komisija ravno zaključuje prevajanje strokovnih izrazov v čim več jezikov držav članic, zaključuje se publikacija, vodilo v reševalnih akcijah v plazu t.i. "lavinski kompas", žolčna debata poteka o spremembi priporočil za sondiranje. Padla je ideja, da bi se 5-stopenjska lestvica za oceno nevarnosti sproženja snežnega plazu razširila v 7-stopenjsko lestvico, ki bi bolj natančno definirala tretjo, srednjo stopnjo nevarnosti. Ugotavlja se, da večna žrtev snežnega plazu, ki ostane na površini ali je vsaj delno vidna preživi, imajo pa hujše telesne poškodbe. Zato so vedno glasnejša priporočila, ki poleg standardnih treh pripomočkov (žolne, lopate in sonde),  predlagajo uporabo zračne blazine, ki zagotavlja vidnost in nezasutost ter uporaba čelade, ki ob premetavanju v plazovini ščiti glavo. Proizvajalci lavinskih žoln iščejo rešitev, ki bo zagotavljala, da bo reševalec lahko opravljal delo na plazovini, hkrati pa s svojo žolno ne bo motil morebitnega iskalca še zasutih v plazu. Otovoxova žolna S1 je zasedaj ševedno edina, ki ima izboljšavo na strani oddajanja, saj ima dve oddajni anteni in naprava sama določi katera antena bo oddajna glede na položaj žolne, saj vemo, da samo horizontalno ležeča oddajna antena omogoče natančno lociranje žrtve.

Švedski reševalci so nam predstavili tudi njihovo specifično opremo, saj delujejo v precej drugačnih pogojih kot večina reševalnih služb. Izredno redki so primeri, ko uporabijo vrvno tehniko, zato je le ta nekoliko skromnejša. Veliko poudarka pa dajo na delo v izrednem mrazu in na transportu v zimskih razmerah na velike razdalje. Večino dela opravijo s helikopetrji oz. motornimi sanmi.

Kaj več o priporočilih, statističnih podatkih in ostalih novostih pa v poročilu.

VIDEO: 1, 2, 3, Razstavljalci

 
Najšibkejši člen!?
 
Komplet
 
Nepogrešljiv kos opreme
 
Ogrevana prikolica
Zasilno zavetje
 
Beckup lavinska žolna
I sonda se vedno bolj uveljavlja
 
 
Jopič z zračno blazino za reševalce
 
Detektor mobilnih telefonov
 
 
 
Pravno obvestilo
Vse pravice pridržane © Klemen Volontar, razen ko je drugače navedeno.
Reproduciranje vsebine iz teh strani je dovoljeno izključno le s pisnim dovoljenjem avtorja prispevkov.
Avtor ne odgovarja za izjave in mnenja drugih avtorjev, zapisanih v komentarjih. Vsebine v komentarjih, ki kršijo zakonodajo ali dobre običaje, ki veljajo na spletu, bodo umaknjene brez navajanja razlogov ali obvestilom avtorja.
Vsebina na spletnih straneh lahko vsebuje gradivo, katerega avtorska pravica je lahko tudi last tretjih oseb, takrat je to izrecno označeno z navedbo virov ali citiranjem.
 
 
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,
takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti!