Prijetno s koristnim... Ravno med vzponom sem dobil obvestilo, da naj opravim še ogled razmer. Malo smučanja, malo opazovanja, malo kopanja, da se človek ogreje... 

Tule lahko izkoristim priliko... V zadnjih dveh tednih sem prejel kar nekaj vprašanj koliko zaupati raznim objavam ocen stanja snežne odeje oz nevarnosti pred proženjem. Prerez, pa preizkus, pa še kakšen izraz ste mi poslali v vprašanjih...

Prerez snežne odeje in preizkus snežen odeje sta dve ločeni dejanji, ki ni nujno, da se obe vedno izvedeta. Prerez se lahko nadaljuje v preizkus, ni pa nujno.

S prerezom ali profilom v odrezani čelni ploskvi ugotavljamo višino plasti, tempetaruro, gostoto in trdoto snega, pa še kaj... Skratka ugotavljamo trenutno stanje snežnega plašča, razberemo pa tudi zgodovino snežnih padavin in sprememb. Že na osnovi teh podatkov lahko približno sklepamo kaj se bo verjetno zgodilo, če bomo nadaljevali s preizkusom. Preizkusov je veliko. Največja razlika med njimi je v smeri obremenitve preizkušane klade. Ali je ta vzporedno s pobočjem ali pa vertikalno, torej v smeri gravitacije. Ker vsak preizkus temelji na občutku osebe, ki ga izvaja, sploh ni nujno, da sta dva preizkusa opravljena na istem mestu od dveh različnih oseb enaka!!! Zaradi različne sile udarca roke lahko pri nekomu "poči" pri 13. udarcu, pri drugem pa pri 14. udarcu. Glede na to, da je meja varno/nevarno ravno pri med 13. in 14. udarcem... Kdo im sedaj prav? Prvi ali drugi? Oba, če pravilno prebereta rezultate testa. Pomembna je ocena, oz znanje branja rezultata, ki ga dobiš s preizkusom. Za kaj takega pa je potrebna kilometrina!!!

Še nekaj je potrebno omeniti... Največji optimisti so zapisali (seveda trditev temelji na neštetih testih), da rezultat preizkusa na nekem mestu velja samo za bližnjo okolico, cca 25m2, pesimisti pa so to območje zmanjšali celo na 9m2. V to skupino spadam tudi sam. 

Zato bombastični naslovi "Včeraj je bil na xxxx opravljen preizkus..." (mimogrede, na sliki pa je prerez), in navedba s katerega zapestja in komolca se je zgodilo karkoli že in podana ocena, da je pot na xxxx smrtno nevarna. 

Že naslednje pol ure ali uro je bi bil rezultat zaradi nenehne preobrazbe snega popolnoma drugačen, kaj šele 24 ur po preizkusu! Velik nonsens! Že uro star test ni več relevanten, kaj šele 24ur stara ocena. Test, če ga znate narediti, velja tukaj in zdaj in samo za bližnjo okolico.

Bolj pomembno, kot vsesplošno kopanje lukenj, ki jih niče za sabo ne zasuje je, da se vsak gornik nauči opazovati okolico, uporabi svoje lastne čute, ki so odlični in premalo uporabljeni in s pomočjo znanih, preprostih metod, kot je npr 3x3 Munter in Redukcija ali pa Stop or Go sam zase, sproti na terenu naredi oceno tveganja za nadaljni vzpon. Za pomoč lahko uporabi app, ki so dosegljive brezpačno in zelo olajšajo izdelavo ocene. Vse korenite spremembe v okolici, ki jih lahko vidimo, občutimo ali drugače zaznamo (velika sprememba naklona, spremeba usmerjenosti pobočja, velika sprememba temperature, močno začne pihati, v soseščini se začnejo prožiti plazovi, ...) so dovoljšen znak, da se ustavimo in ponovno ocenimo situacijo. Vprašanje je eno samo: Naprej ali nazaj!

Vsekakor pa velja poudariti, da generalno oceno tveganja poda ARSO in to naj bo osnova za idelavo naše lastne presoje ali sploh iti na turo oz. če smo že sredi ture ali nadaljevati ali ne.