Enkrat na zimo ujamem perfektne razmere, kar se snega tiče, seveda. Ker je tako pihalo, da sem moral kamne v žepe natlačit, da nisem šel na izlet v Trento, hehe.
Sem moral doma prav malo pobrskati po arhivu... Glih 45 let je, ko sem ves ponosoen prvič prehodil Popoldanski žleb in to z mojstrom Urošem Župančičem! 

Najraje imam take ture, da je sestop nepričakovano težji, kot vzpon, hehe. Prejšnja otoplitev in nov sneg z vetrom sta odlična kombinacija, da je nekje snega preveč in se lomiš po ošiljenemu grebenu in da je nekje snega premalo ali sploh nič in se moraš goljufat po navpičnem skrotju navzdol.