Pravno obvestilo   tiskaj  english language
 All around
03. ProstiČas

Fotogalerije

Prikaz: 361 - 370 od 839
Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Iskanje:  
23.08.2011 Slovenska smer - Triglav - avgust 2011

Se mi je zdelo, da bo Matija užival!? Bolj je šlo proti koncu ture, manj sem verjel v to. He, he, dolg dan smo si izbrali. Dostopa je nekaj, 800m vzpona, potem pa še po žgočem soncu navzdol. No, morda mu kdaj pride prav, ko sedaj ve vsaj nekaj značilnosti Stene. Moram priznati, da me je vsakič sproti, ko sestopam Čez Prag, vedno bolj strah. Stopi in grifi so tako zglajeni in od potu obdelani, da je na čase kar nevarno. Kot bi stopil s plezalnikom na led. Še dobro, da se že s pol stene sliši žuborenje Bistrice, ki daje nov zagon, da zdržimo do struge. Tam pa... Čof! Ni in ni bilo dovolj požirkov.


14.08.2011 Kukova špica - 2427m, avgust 2011

Sem že malo pozabil, kako v klanec je treba rinit, da se lahko usedeš na žametno podlago na Gulcah. Verjetno eden najbolj obremenjenih vikendov to leto. Ljudi je gomazelo, dobesedno na vseh okoliških vrhovih je bilo videti gibanje. S Kukove špice pa se vidi daleč, daleč naokoli. Nazajgrede smo jo mahnili po prečni poti proti Rdečemu potoku in nad Tileševim rovtom zavili navzdol. Že pred leti se je tam komaj, komaj kje pojavila sled poti, sedaj je ni več. Sicer pa je prečno pot od Čerlovca pa vseskozi proti Rdečemu potoku nekdo v celoti obsekal!? Skoraj dvomim, da so bili markacisti?


12.08.2011 Grossglockner - Studlgrat, avgust 2011

Ni časa, ni vremena, kup izgovorov... Pa sta me dve stvari le vzpodbudili, da sem se potrudil in našel oboje. Vreme kot nalašč, čas sem pa tudi izbrskal. Matiji se je dobro zdelo, meni pa tudi, saj je minilo ravno okroglih 30 let odkar sem se prvič poganjal po tem razu! Nenavadno veliko snega za ta datum je vso stvar še malo popestrilo.


22.07.2011 Grossglockner - 3798m - julij 2011
Kakor se spomnim ni bila kaj prida obilna zima!? Pri sosedih ga je bilo očitno več, pa še kar pada, haha. Je bilo kar nekaj zabave na poti, zlasti sestop je bil zanimiv!

09.07.2011 Staničev vrh - 1805m - julij 2011
Zgodaj se dan išče. Če ne zaradi drugega, zaradi vročine, hehe. Okoli 11h sva se že hladila v Kamniški Bistrici in pomilovala tiste, ki sva jih srečevala ob sestopu.

26.06.2011 Kanada - junij 2011 - Toronto

Toronto, nekdaj se je mesto imenovalo York in je bilo prestolnica takratne Kanade. Mesto presežkov.

Do nedavnega mesto z najvišjo zgradbo na svetu, CN Tower s 553m višine. Mesto, ki ima borzo enakovredno New Yorku, vse svetovne banke imajo svoje sedeže prav v Torontu, mesto z gledališčem, ki je primerljivo londonskemu in Broadwayu, mesto z najdaljšo ulico na svetu, Young, ki se razteza kakih 1000km do ameriške meje, mesto, ki leži na obali jezera Ontario, ki bi brez težav nosilo ime morje. Mesto, ki je zrastlo okoli današnje tržnice. No, takrat je imela zgradba drug namen, bila je namenjena mestni ječi!

Toronto je tudi mesto z ogromnim stadionom za bejzbol in ameriški nogomet, je tudi mesto, ki ima muzej, dvorano slavnih,  posvečeno hokeju na ledu, kjer so zabeleženi vsi dogodki in kjudje, ki so kakorkoli krojili svetovni hokej.


25.06.2011 Kanada - junij 2011 - Utrdba Fort George

Kot v slikanih romanih izpred štirih desetletji. Utrdba Fort George naj bi budno pazila na sosede Američane, ki so si želeli polastiti kanadsko zemljo. Prav nasproti, čez reko, je bila ameriška utrdba s precej boljšo oborožitvijo. Kljub budnosti Angležev je utrdba zelo hitro padla.

V enournem obhodu lahko izveš vse o življenju in delu običajnega vojaka ali poveljnika. Kje so stanovali, kdo in kaj jim je kuhal, koliko so bili plačani itd.

Prav na koncu so celo prikazali kako so polnili in streljali z znamenitimi mušketami. Dober strelec je lahko v eni minuti vstrelil celo do petkrat.

Jutri nas čaka še en dan. Na poti do letališča si bomo ogledali še Toronto, finančno in gospodarsko metropolo Kanade, ki je ta naziv prevzela od Montreala. V letalu mi ne bo uspelo narediti prispevka, v letu dni se pa ni kaj bistvenega spremenilo bo morda dovolj, če si ogledate prispevek od lani!?

FOTO: Toronto


24.06.2011 Kanada - junij 2011 - Slapovi in cvetlična ura
Si ne morem pomagati, kot sem že ob zadnjem obisku Niagarskih slapov napisal, name niso naredili pretiranega vtisa.

Tokrat smo bili sicer del ogromne množice, ki se vsak dan zgrinja na ogled tega čudesa sveta. S turistično ladjo smo se zapeljali prav ob ameriških slapovih in prav pod kanadske. Opremili so nas s PVC pelerinami, ki komaj kaj pomagajo ko veter nosi dobesedno vodoravno in celo navzgor milijone vodnih kapljic.

Morda je zanimivo, da je prav na Niagari Nikola Tesla naredil prvo hidro centralo, ki še danes kljubuje času, obratuje pa ne več. Ameriški slapovi so nekoliko višji, 58m in cca 600m široki, kanadski pa so »le« 53m visoki in cca 800m široki. Vsakih deset let voda zbrusi rob čez katerega pada za dobrih 30cm. Tako se oblika slapov nenehno spreminja.

Kar nekaj ljudi je ali prostovoljno ali pač zaradi smole že padlo čez slapove. Okoli leta 1960 je zabeležen in foto dokumentiran primer dečka, ki je v rešilnem jopiču in z rešilnim obročem zgrmel čez kanadske slapove in preživel brez poškodb.

Preden smo se zaustavili v utrdbi Fort Gorge smo si ogledali še cvetlično uro in turistično ter hkrati bogataško mestece Niagara na jezeru, ki leži tik jezera Ontario. 

FOTO: lanski obisk


23.06.2011 Kanada - junij 2011 - Kanadski muzej civilizacije in 1000 otokov
Ottawa – Niagarski slapovi. To je bil naš današnji cilj. Seveda smo si med 500km dolgo vožnjo po zanimivi pokrajini privoščili več odmorov. Dva sta bila še posebej zanimiva.

Navsezgodaj smo okupirali muzej kanadske civilizacije. Pregovorno velja, da so muzeji dolgočasni in utrujajoči. Ta je utrujajoč vsekakor. Na ogromni površini je tematsko, časovno in krajevno zelo zanimivo prikazano življenje na območju današnje Kanade od prvotnih naseljencev pa do danes. Če bi imel čas bi ostal v tem muzeju cel dan.

Zaustavili smo se v Rockportu, malem turističnem mestecu. No, tu je tudi malo turistično mesto veliko. V glavnem počitniške hišice, več kampov, … Bili smo na območju nacionalnega parka 1000 otokov. Natančneje 1800 otokov, večjih ali manjših se, nahaja na začetku reke St. Lorenz (v dolžini 60km), ki »izvira« iz jezera Ontario. Meja med državama (USA – Kanada) teče seveda po sredini reke, tako smo z turistično ladjico kaj kmalu zapluli v ameriške vode. Vsi otoki so jasno v privatni lasti in na vseh, če je le dovolj prostora so večje ali manjše zgradbe. Tako je na enem od otokov dvorec, ki je bil svoj čas v lastni lastnika hotelske verige Astoria iz New Yorka, ki ga je zgradil v čast svoje žene. Ta je že med gradnjo preminula, nikoli več se ni vrnil na otok. Tako z graščino sedaj upravlja ameriška stran nacionalnega parka.

Dobesedno vsi otočki so lično urejeni, od manjših lesenih hišic do ogromnih ličnih vil najdeš na njih. Če so otoki med seboj dovolj blizu so povezani z mostovi. Tako je prav v tem parku najbolj nenavadna meja med državama, saj poteka med otočkoma, ki sta oddaljena le nekaj metrov in ju povezuje most. Seveda je na sredi mostu državna meja. Pot smo nadaljevali mimo Toronta, najgosteje poseljenega mesta (2,2 Mio), tudi finančnega in gospodarskega središča Kanade, sicer pa živi v celotnem Torontu kar 8Mio prebivacev. Tako živi v par večjih mestih več kot dve tretjini vsega prebivalstva Kanade (33Mio), ostalih deset milijonov pa je razpršenih na ostalih delih ogromne Kanade.

Končno smo prispeli v mesto Niagara Falls, kjer je doma turizem, zabava in spet turizem ter zabava. O tem pa kaj več jutri.

VIDEO: Kanadski muzej civilizacije

          Narodni park 1000 otokov


22.06.2011 Kanada - junij 2011 - Ottawa

Pa nas je le ujel, kar naprej napovedovani dež. Sicer je bila pred nami dolga vožnja iz Quebeca mimo že poznanega Montreala v angleško provinco Ontario, natančneje v Ottawo, glavno mesto Kanade. V Kanadi imajo deset provinc in tri teritorije. Do pred kakih 150 let, so Kanado delili na zgornjo in spodnjo in so se Francozi, ki so bili najprej gospodarji zemlje in Angleži, ki so kasneje prevzeli oblast, pretepali za nadvlado. Kasneje so posamezne dele ogromne dežele poimenovali po provincah. Najpomembnejši sta francoska provinca Quebec z istoimenskim glavnim mestom in Montrealom, kot denarno in gospodarsko najpomembnejšim mestom ter angleška provinca Ontario z glavnim mestom Toronto in mestom Ottawa, ki je, kot rečeno, glavno mesto Kanade.

Totalna zmešnjava, če pomislimo še, da je Kanada del britanske krone in pravzaprav spada pod angleško kraljico, ki jo v Kanadi zastopa guverner. Zanimivo je tudi kako so ravno Ottawo izbrali za glavno mesto celotne države, če vemo, da so mesta Quebec, Montreal in Toronto nastala precej prej. Postavili so tri zahteve, ki naj bi jih izpolnjevalo mesto, ki bo glavno. Moralo je biti dovolj daleč od meje z ZDA, ker so se bali vojne s to državo, mora biti nekako nevtralno, torej ne popolnoma v francoskem Quebecu in ne popolnoma v angleškem Ontariu in nazadnje, nekako mora biti povezano z angleško krono. Ottawa je izpolnjevala vse pogoje in iz revnega in umazanega gozdarskega mesta, ki je tičalo na stičišču treh rek, oziroma dveh rek in kanala je nastala prestolnica. Kraljica ima tu svoje posestvo, leži ob mejni reki Ottawi med obema provincama in ne leži ob meji z Ameriko.

Vsekakor je Ottawa popolno nasprotje Quebeca, zaspanega, prijaznega francoskega mesteca. Razen arhitekture, menjave straže pred parlamentom in zelo podobne politične ureditve, kar je prispevala Anglija je tu vse »ameriško«. Ogromno nebotičnikov, nemogoč promet, hrup, smrad…

Kot rečeno nam jo je zagodel dež in se kaj prida nismo potepali po mestu. Zato nas jutri čaka muzej kanadske civilizacije, vožnja po ustju reke St. Lorenz, ki izteka iz jezera  Ontario v nacionalnem parku Tisoč otokov in vožnja do kraja Niagarski slapovi.


Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,
takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti!