Pravno obvestilo   tiskaj  pošlji prijatelju  english language
 All around
03. NaviGacija

Fotogalerije

Prikaz: 361 - 370 od 733
Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Iskanje:  
18.07.2010 Grossglockner - Veliki Klek - 18.07.2010
Slikce nudijo dovolj komentarja.

12.07.2010 Grossglockner - Veliki Klek - 12.07.2010

Tudi ponedeljki niso več, kar so bili! Sploh se ne pozna več, delavnik ali nedelja, ljudi mrgoli. Žive kompozicije, štiri, pet ali celo šest vagončkov, povezanih s tanko vrvjo, vozijo gori in doli, brez pravega voznega reda. Pravzaprav nekakšen red vseeno je, saj se vsi zvrstimo in zadovoljni dosežemo vrh tako priljubljene gore, kot je Veliki Klek. Tja grem vedno rad, tudi zaradi zelo prijaznega osebja v koči tik pod vrhom. Peter, oskrbnik je moj dolgoletni prijatelj, prav tako Ganja, nepalski pomočnik, ki že nekaj let med sezono pridno pomaga v koči, da si bo enkrat lahko v Kjumjungu nad Namče Bazarjem v osrčju Himalaje, postavil malo gostilnico, lodge in si tako zagotovil lepšo prihodnost.


10.07.2010 Vaja MERP KZS - 2010
Stari znanci, stare vaje in postopki... Vendar ravno ponavljanje da rezultat.

07.07.2010 Mt.Paterno - Paternkofel - 2744m

Zanimiv hrib. Leži v neposredni bližini znamenitih Treh Cin in ga po krivici zapostavljajo-mo. Ob zadnjem obisku Sekstenskih Dolomitov, lani poleti, se mi je zdelo, da zasluži mojo pozornost. Zlasti me je pritegnilo, ker je ves, ampak res ves, popolnoma prevrtan po dolgem in počez.

Nanj vodijo tri poti, ta z vzhoda je še najmanj obiskana, saj je najdaljša, pri dostopu k vzhodnemu grebenu se najprej slabih dvesto višinskih metrov spustiš skoraj pod Mt.Cengio in potem dvigneš po najbolj drobnem pesku, kar ga lahko je in šele potem se dotakneš stene. Ta je razbita in razbrazdana, na vsakem koraku je en kup ostankov iz vojnih časov. Pot poteka gor in dol, celo nekaj jeklenic je napeljanih. V grapah je bilo še nekaj snega. Bila sva zgodnja in brez vrveža množic sva se počasi vzpenjala. Vršna stena, bolje pečina je zanimiva in kar naenkrat se znajdeš na vrhu, ki je jasno zaznamovan z visokim križem. Pogled na okolico je veličasten, tudi vreme je poskrbelo za to.

Ker mi tuneli niso dali miru sva se spustila na severno stran, proti koči Locateli, kjer pot dobesedeno vertikalno poteka skozi tu in tam prekinjen tunel vse do dna stene. Še prečenje pod zahodnim ostenjem in že sva stala na sedlu med Cinami in Paterniom.


03.07.2010 Torre Clampil, Vinkelturm

Ravno prav za pretegnit vse mišice. Slabo uro dostopa z mejnega prehoda Pramollo, potem pa še kakšno uro telovadbe vertikalno navzgor. Primerno debela jeklenica je speljana po vseh predpisih rahlo od smeri vstran, da omogoča dobro varovanje, skobe so nameščene, kjer je nujno potrebno, sicer pa se je treba zadovoljiti kar z naravnimi stopi. Pa nekaj malega moči tudi potrebuješ, saj je osrednji del smeri začrtan dobesedno s svinčnico, ne glede na navpičnost in previsnost stene. Sestopila sva po vzhodnem grebenu in se čez pašnike vrnila do izhodišča.

Kratka in zelo vertikalno speljana in razgledna zavarovana pot - feratta (D - E). Tura je primerna za utrjene in nevrtoglave, trajanje 4 do 5 ur. Najprimernejši čas junij do september. Možen je najem gorniške opreme.

Za vse nadaljnje informacije pokličite 041 603 130 ali pišite info@volontar.net


02.07.2010 S raz - M.Mojstrovka
Čisto vseh klinov, v tej smeri jih je res ogromno, res še ne vidi in mirno pleza mimo, ampak počasi se bo že navadil. Že zadnjič sem omenil, da me je Matija peljal plezat v plezališče, tokrat pa sva prosto dopoldne izkoristila za že večkrat preplezani S raz v M.Mojstrovki.

Plezanje naprej, ne glede na težavnost je lep napredek, izbirati je treba smer, urediti varovališče...

Pa še zanimive ljudi eva srečala...


01.07.2010 Konferenca - Ukrepanje ob nesrečah - Ig, 2010

Vsaka država ima na tak ali drugačen način urejen sistem zaščite in varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. V sloveniji imamo dolgoletno tradicijo in krovna organizacija, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pod seboj zdužuje kar nekaj organizacij, ki na svojem področju pokrivajo slovenski prostor v primeru nesreče, ujme, večje katastrofe ali naravne nesreče.

Le kako bi se lahko mala Slovenija primerjala z gigantom, kot so Združene države Amerike? Preprosto in nič nam ne sme biti nerodno.

Med 29.junijem in 1.julijem je na Igu potekala konferenca na temo "Ukrepanje ob nesrečah in sodelovanje vojske ob nesrečah." Naslov nam kaj malo pove, konkretno, srečali smo se predstavniki sorodnih profesionalnih in prostovoljnih služb ter vojske iz države Colorado - ZDA in Slovenije.

S slovenske strani smo sile zaščite in reševanja zastopali predstavniki Uprave (logistika in načrtovanje, sektor za mednarodno sodelovanje, oddelek za zveze, predstavnik CORS 112 in posamezniki, ki tako ali drugače strokovno sodelujejo po potrebi ob večjih kriznih dogodkih), predstavniki Gasilske šole iz Iga, predstavniki Gasilske zveze Slovenije, Jamarske reševalne službe in Gorske reševalne službe. Seveda niso manjkali predstavniki SV, ki v ključnih dogodkih v primeru nesreč večjih razsežnosti nikoli ne manjkajo.

Slovensko delegacijo in konferenco je vodil namestnik direktorja URSZR g. B.dervodel, pomagala sta mu  g.B.Horvat in  ga. M.Berglez. Uvodni nagovor pred začetkom pa je imel direktor URSZR g. B.Balant

Američani so predstavili svoje skupine in strukture, ki delujejo na tem področju. Sodelovali so predstavniki ameriške ambasade v sloveniji, ameriške vojske, Nacionalne garde in profesionalni ter prostovoljni gasilci, ki tam prevzemajo tudi vse ostale vidike reševanja, od gora, visokih zgradb, kanjonov do podzemnih jam.

Vsaka stran in vsaka posamezna veja reševanja je s svojega vidika na široko in do potankosti obdelala svojo službo. Od pridobivanja kadrov, načinov šolanja, problemov, ki nastajajo ob tem, pa naj si gre za profesionalce ali prostovoljce, kje vse delujejo, pod čigavo poveljevanje sodijo, kako delujejo v povezavi z vojsko. Drobna nit, ki se je vlekla skozi vse predstavitve konkretnih služb, ki delujejo na terenu v reševanjih pa je bila tudi vrvna tehnika, oprema, načini šolanja, licence, kadri, itd.

Ogotovili smo, da sicer obstajajo administrativne in organizacijske razlike, pa še te so zanemarljive, glede na to, da sta si državi čisto v vseh pogledih zelo različni, zlasti v konkretnih reševalnih službah, pa naj si gre za prostovoljce ali profesionalce pa razlik skorajda ni. Celo več, podobni problemi se pojavljajo na obeh straneh.

Slovenska stran je z veseljem ugotovila tudi, da v ničemer ne zaostajamo za kolegi iz Colorada, ne v tehniki, opremi, načinu urjenja itd.

Da ne bom predolgo flancal, uradni zaznamek si lahko prečitate TUKAJ. Par slikc sem si izposodil od kolegov iz Uprave, upam, da se strinjajo!?


26.06.2010 Vaja GRS Jesenice - vrvna tehnika
Vaja dela mojstra, mojster dela vajo! Pa še res je in že navsezgodaj smo se nabrali na prelazu Vršič. Razdelitev opreme, razdelitev nalog in čez par minut smo že oprezali za primernimi mesti v mini plezališči nad bunkerjem, kot mu radi rečejo.

Vesel sem, da je vse gladko teklo, da smo spet enkrat naredili dobro vajo. Ponovili smo teme z letošnjega inštruktorskega seminarja. Pripravnika sta se odlično odrezala, vsekakor se pozna, da sta člana alpinističnega odseka in jima gre vozlanje dobro od rok.


23.06.2010 V plezališču Remšendol
Pa je le prišel ta dan! Ko je sin peljal očeta plezati! Peljal sem sicer še vedno jaz, naprej plezal je pa v glavnem on. Dobro urejeno plezališče, nekaj sence sva tudi še ujela, prijeten dan je za nama.

22.06.2010 Vpliv vozla na nosilnost traku - 1

Mi ni dalo miru! Kar naprej poslušamo in beremo v navodilih, da trakovi, ki jih uporabljamo pri varovanju v alpinizmu ali pri različnih manevrih v gorskem reševanju, zdržijo toliko kot je njihova nazivna vrednost ob upoštevanju vseh priporočil proizvajalca.

Torej, pravijo, naj bodo površine traku lepo poravnane, naj se izogibamo izdelavi vozlov na traku, če pa že pa naj bodo pramena lepo poravnana, naj tečejo vzporedno, naj zapognjena ali zmečkana, obremenjena ne nalegajo na kakršnokoli površino. Prav zato obstajajo vozli, ki v vseh pogledih zamenjujejo vozle, ki jih običajno delamo na pomožnih vrvicah ali na glavni vrvi.

Če želimo narediti zaključeno zanko na traku uporabimo kravatni vozel, podobno storimo s podaljševalnim, le v nasprotni smeri, francoski vozel nadomesti prusikov vozel, ampak z bičevim vozlom je pa že teže. Nekako ni zamenjave, če želimo upoštevati priporočila, naj bodo površine traku ob obremenitvi nezapognjene, nezmečkane. Kavbojski vozel sicer nekako lahko reši zadevo, vendar ob nepravilni uporabi, ko obremenjena konca traku ne tečeta iz objemne zanke ne da bi se lomila na zanki, naredimo več škode kot koristi, saj vozel sam sebe želi zrušiti, prerezati!

Da bi prihranili vponko, hop kavbojca v klin, da bi naredili dinamično sidrišče malo manj dinamično in nam ga pri padcu prvega ne bi potegnilo nekam navzgor ali da bi skrajšali podaljšanje sidrišča ob porušitvi enega prijemališča, hop in že je vozel na traku. Na relativno trdno hitro ali manipulativno zanko v plezalnem pasu zelo hitro in preprosto naredimo kavbojski vozel in že imamo improvizirano popkovino. Uporaba izredno tankih trakov, ki so malodane že kvadratnega preseka, vsekakor to omogoča.

Kaj je faktor padca - FP, vsi veste. Koliko zdrži trak piše na našitku vsake neskončne zanke, koliko zdrži hitra zanka piše v certifikatu proizvajalca plezalnih pasov, koliko zdrži povprečen skalni klin ali ekspanzijski klin tudi vemo. Kaj pa se dogaja ko na trak naredimo vozel in njegovo originalno obliko spremenimo, koliko s tem zmanjšamo nosilnost, kaj se zgodi ob statični ali se pomembneje ob dinamični obremenitvi prirejenega traku?

Nekaj malega sem o tem že slišal, nekaj so povedali eksperti, ... Z Jožo, dolgoletnim izdelovalcem opreme, izkušenim jamarjem, sva se dogovorila, da narediva par naključnih preizkusov v tej smeri. Joža ima namreč stroj za tovrstne preizkuse. Riskiral sem nekaj nove opreme in eno dopoldne sva trgala, da se je kar kadilo. Vsi preizkusi so bili narejeni z uporabo statične obremenitve, torej s postopnim obremenjevanjem preizkušanega objekta. Joža ocenjuje, glede na izkušnje, da bi bili pri uporabi dinamične obremenitve, rezultati še za 20 - 30% "slabši".

Kot element za vpenjanje sem uporabil staro, jekleno, 5-tonsko vponko s premerom stebla 12mm. Današnje vponke pa imajo premer stebla občutno manjši, med 7 in 10mm. Vse vozle, ki sva jih uporabila, sme izdelal po priporočilih, kolikor se nekatere sploh da!? Uporabljena je bila neskončna zanka Dyneemo 22KN/60cm/8mm in neskonca zanka Nylon 22KN/60cm/20mm ter trak 20mm/15KN.

Opozoriti moram, da je preizkus zrastel na mojem zelniku in ni kaka vrhunska študija. Dobljeni rezultati nam bodo zgolj v pomoč pri odločanju kdaj, kam in kakšen vozel je morda bolje uporabiti, če sploh!?

Naj se na tem mestu zahvalim še podjetju Anthron za njihov čas in uporabo naprave.

Takšen preizkus, dinamičen, pa opravim morda, ko bom velik!? Dobri ljudje so mi poslali se tole povezavo!

Tole pa je nastalo ob najinem igračkanju: VIDEO


Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,
takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti!