Pravno obvestilo   tiskaj  english language
 All around
 Domov   Prosti čas   O meni   Novice   Članki   Poročila   Foto   Video   Povezave   Kontakt   
03. ProstiČas

Foto

Prikaz: 361 - 370 od 860
Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Iskanje:  
25.12.2011 Učni poligon - Easy Searcher-3

Ni, da bi se hvalil z debelino snežne odeje. Ampak za trening in učenje jo je dovolj. V fazi učenja so pomembni postopki, posamezni segmenti, ki jih z vajo sestavljamo skupaj v tekočo celoto. Za končno vajo ali preizkus naučenega pa izberemo teren in pogoje čim bolj podobne pravi situaciji.

Tokrat sem bolj preizkušal naprave, učni center, kot kaj drugega, zato je bil teren manj pomemben. Količina snega, kot je sedaj na prelazu Vršič, je čisto zadoščala. Kvalitetni pripomočki, dobra priprava in pridni pomagači so garancija za dobro izvedbo.


04.12.2011 Usklajevalni seminar inštruktorjev PZS

Usklajevalni seminar.... Niti ne vem, če je naziv dogodka pravi oz., če so s takim poimenovanjem zadeli! Bolj pomembno je, da se je zgodil, da je bil dobro obiskan in da smo bili vsi enotnega mnenja, da je potreben in bomo s podobnimi akcijami nadaljevali.

Ideja se je ponujala kar sama od sebe. V PZS deluje kar nekaj podkomisij, ki se ukvarjajo z vzgojo, natančneje, inštruktorji v različnih podkomisijah predavajo in učijo enake elemente. Če poenostavim, vozel osmica ima določene karakteristike, pri izdelavi in uporabi je treba spoštovati določena pravila, pa naj se ta vozel uporablja v taki ali drugačni zvrsti gorništva.

Ker so se teme, ki so bile obravnavane na tem seminarju podrobno obravnavale že na ločenih seminarjih npr.za AI, v alpinističnih šolah itd jih tule ne bom ponavljal. Kot smo skupno ugotovili je najpomembneje, da se je s takim delom začelo, da se vedenje in znanje v sorodnih komisijah in podkomisijah poenoti, predstavi novosti, morda slabosti ali prednosti novih materialov in pripomočkov.

Želja vseh je, da se seminar iz takšnega informativne narave, razvije v pravi usklajevalni seminar, kjer bo čim več prakse z jasnimi zaključki. V razpravi se je izluščil še en zaključek. Da delo s sodobnimi pripomočki in materiali zahteva precej več znanja, samoinciative in strokovne razgledanosti, predvsem pa, da množica različnih pripomočkov daje možnost izbire kdaj in kje kaj uporabiti, kar hkrati nalaga veliko odgovornost inštruktorju ali vodniku, da v določeni situaciji izbere pravo rešitev.

V uvodu smo poslusali, nam vsem prepotrebno, predavanje o načinih podajanja vsebin na takšnih seminarjih, ki ga je pripravil Klemen Belhar, poznavalec tematike. Seminar je bil odlično pripravljen in voden. Hvala vsem za trud.

VIDEO: 1.del, 2.del


30.11.2011 Nepal 2011 - Pshu in Bodha

27.11.2011 Nepal 2011 - RD in povratek

26.11.2011 Nepal 2011 - Cho La, 5368m in Gokyo

25.11.2011 Nepal 2011 - Chukung Ri, 5635m in Kalaphatar, 5650m

13.11.2011 Nepal 2011 - Namche Bazar

09.11.2011 Nepal 2011 - Kathmandu

22.10.2011 IKAR 2011 - Are, Švedska - lokalni večer

19.10.2011 IKAR 2011 - Are, Švedska - novosti

Vsekakor se na vsakem kongresu IKAR pokaže kar nekaj novosti. Kakšne revolucionarne tokrat ni bilo. Težišče je še vedno na izboljšavi opreme, predvsem iz dveh razlogov. Hkrati, ko izboljšamo varnost reševalca je tudi celotna rešpevalna intervencija varnejša, laže izvedljiva in posledično hitreje izpeljana,kar je glavni cilj, saj v večini primerov štejejo minute.

Veliko napora je vnešeno v unifikacijo postopkov na posameznih področjih, posamezne komisije delajo na specialnih projektih. Tako npr lavinska komisija ravno zaključuje prevajanje strokovnih izrazov v čim več jezikov držav članic, zaključuje se publikacija, vodilo v reševalnih akcijah v plazu t.i. "lavinski kompas", žolčna debata poteka o spremembi priporočil za sondiranje. Padla je ideja, da bi se 5-stopenjska lestvica za oceno nevarnosti sproženja snežnega plazu razširila v 7-stopenjsko lestvico, ki bi bolj natančno definirala tretjo, srednjo stopnjo nevarnosti. Ugotavlja se, da večna žrtev snežnega plazu, ki ostane na površini ali je vsaj delno vidna preživi, imajo pa hujše telesne poškodbe. Zato so vedno glasnejša priporočila, ki poleg standardnih treh pripomočkov (žolne, lopate in sonde),  predlagajo uporabo zračne blazine, ki zagotavlja vidnost in nezasutost ter uporaba čelade, ki ob premetavanju v plazovini ščiti glavo. Proizvajalci lavinskih žoln iščejo rešitev, ki bo zagotavljala, da bo reševalec lahko opravljal delo na plazovini, hkrati pa s svojo žolno ne bo motil morebitnega iskalca še zasutih v plazu. Otovoxova žolna S1 je zasedaj ševedno edina, ki ima izboljšavo na strani oddajanja, saj ima dve oddajni anteni in naprava sama določi katera antena bo oddajna glede na položaj žolne, saj vemo, da samo horizontalno ležeča oddajna antena omogoče natančno lociranje žrtve.

Švedski reševalci so nam predstavili tudi njihovo specifično opremo, saj delujejo v precej drugačnih pogojih kot večina reševalnih služb. Izredno redki so primeri, ko uporabijo vrvno tehniko, zato je le ta nekoliko skromnejša. Veliko poudarka pa dajo na delo v izrednem mrazu in na transportu v zimskih razmerah na velike razdalje. Večino dela opravijo s helikopetrji oz. motornimi sanmi.

Kaj več o priporočilih, statističnih podatkih in ostalih novostih pa v poročilu.

VIDEO: 1, 2, 3, Razstavljalci


Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,
takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti!