Pravno obvestilo   tiskaj  pošlji prijatelju  english language
 All around
03. NaviGacija

Fotogalerije

Prikaz: 291 - 300 od 764
Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Iskanje:  
26.06.2011 Kanada - junij 2011 - Toronto

Toronto, nekdaj se je mesto imenovalo York in je bilo prestolnica takratne Kanade. Mesto presežkov.

Do nedavnega mesto z najvišjo zgradbo na svetu, CN Tower s 553m višine. Mesto, ki ima borzo enakovredno New Yorku, vse svetovne banke imajo svoje sedeže prav v Torontu, mesto z gledališčem, ki je primerljivo londonskemu in Broadwayu, mesto z najdaljšo ulico na svetu, Young, ki se razteza kakih 1000km do ameriške meje, mesto, ki leži na obali jezera Ontario, ki bi brez težav nosilo ime morje. Mesto, ki je zrastlo okoli današnje tržnice. No, takrat je imela zgradba drug namen, bila je namenjena mestni ječi!

Toronto je tudi mesto z ogromnim stadionom za bejzbol in ameriški nogomet, je tudi mesto, ki ima muzej, dvorano slavnih,  posvečeno hokeju na ledu, kjer so zabeleženi vsi dogodki in kjudje, ki so kakorkoli krojili svetovni hokej.


25.06.2011 Kanada - junij 2011 - Utrdba Fort George

Kot v slikanih romanih izpred štirih desetletji. Utrdba Fort George naj bi budno pazila na sosede Američane, ki so si želeli polastiti kanadsko zemljo. Prav nasproti, čez reko, je bila ameriška utrdba s precej boljšo oborožitvijo. Kljub budnosti Angležev je utrdba zelo hitro padla.

V enournem obhodu lahko izveš vse o življenju in delu običajnega vojaka ali poveljnika. Kje so stanovali, kdo in kaj jim je kuhal, koliko so bili plačani itd.

Prav na koncu so celo prikazali kako so polnili in streljali z znamenitimi mušketami. Dober strelec je lahko v eni minuti vstrelil celo do petkrat.

Jutri nas čaka še en dan. Na poti do letališča si bomo ogledali še Toronto, finančno in gospodarsko metropolo Kanade, ki je ta naziv prevzela od Montreala. V letalu mi ne bo uspelo narediti prispevka, v letu dni se pa ni kaj bistvenega spremenilo bo morda dovolj, če si ogledate prispevek od lani!?

FOTO: Toronto


24.06.2011 Kanada - junij 2011 - Slapovi in cvetlična ura
Si ne morem pomagati, kot sem že ob zadnjem obisku Niagarskih slapov napisal, name niso naredili pretiranega vtisa.

Tokrat smo bili sicer del ogromne množice, ki se vsak dan zgrinja na ogled tega čudesa sveta. S turistično ladjo smo se zapeljali prav ob ameriških slapovih in prav pod kanadske. Opremili so nas s PVC pelerinami, ki komaj kaj pomagajo ko veter nosi dobesedno vodoravno in celo navzgor milijone vodnih kapljic.

Morda je zanimivo, da je prav na Niagari Nikola Tesla naredil prvo hidro centralo, ki še danes kljubuje času, obratuje pa ne več. Ameriški slapovi so nekoliko višji, 58m in cca 600m široki, kanadski pa so »le« 53m visoki in cca 800m široki. Vsakih deset let voda zbrusi rob čez katerega pada za dobrih 30cm. Tako se oblika slapov nenehno spreminja.

Kar nekaj ljudi je ali prostovoljno ali pač zaradi smole že padlo čez slapove. Okoli leta 1960 je zabeležen in foto dokumentiran primer dečka, ki je v rešilnem jopiču in z rešilnim obročem zgrmel čez kanadske slapove in preživel brez poškodb.

Preden smo se zaustavili v utrdbi Fort Gorge smo si ogledali še cvetlično uro in turistično ter hkrati bogataško mestece Niagara na jezeru, ki leži tik jezera Ontario. 

FOTO: lanski obisk


23.06.2011 Kanada - junij 2011 - Kanadski muzej civilizacije in 1000 otokov
Ottawa – Niagarski slapovi. To je bil naš današnji cilj. Seveda smo si med 500km dolgo vožnjo po zanimivi pokrajini privoščili več odmorov. Dva sta bila še posebej zanimiva.

Navsezgodaj smo okupirali muzej kanadske civilizacije. Pregovorno velja, da so muzeji dolgočasni in utrujajoči. Ta je utrujajoč vsekakor. Na ogromni površini je tematsko, časovno in krajevno zelo zanimivo prikazano življenje na območju današnje Kanade od prvotnih naseljencev pa do danes. Če bi imel čas bi ostal v tem muzeju cel dan.

Zaustavili smo se v Rockportu, malem turističnem mestecu. No, tu je tudi malo turistično mesto veliko. V glavnem počitniške hišice, več kampov, … Bili smo na območju nacionalnega parka 1000 otokov. Natančneje 1800 otokov, večjih ali manjših se, nahaja na začetku reke St. Lorenz (v dolžini 60km), ki »izvira« iz jezera Ontario. Meja med državama (USA – Kanada) teče seveda po sredini reke, tako smo z turistično ladjico kaj kmalu zapluli v ameriške vode. Vsi otoki so jasno v privatni lasti in na vseh, če je le dovolj prostora so večje ali manjše zgradbe. Tako je na enem od otokov dvorec, ki je bil svoj čas v lastni lastnika hotelske verige Astoria iz New Yorka, ki ga je zgradil v čast svoje žene. Ta je že med gradnjo preminula, nikoli več se ni vrnil na otok. Tako z graščino sedaj upravlja ameriška stran nacionalnega parka.

Dobesedno vsi otočki so lično urejeni, od manjših lesenih hišic do ogromnih ličnih vil najdeš na njih. Če so otoki med seboj dovolj blizu so povezani z mostovi. Tako je prav v tem parku najbolj nenavadna meja med državama, saj poteka med otočkoma, ki sta oddaljena le nekaj metrov in ju povezuje most. Seveda je na sredi mostu državna meja. Pot smo nadaljevali mimo Toronta, najgosteje poseljenega mesta (2,2 Mio), tudi finančnega in gospodarskega središča Kanade, sicer pa živi v celotnem Torontu kar 8Mio prebivacev. Tako živi v par večjih mestih več kot dve tretjini vsega prebivalstva Kanade (33Mio), ostalih deset milijonov pa je razpršenih na ostalih delih ogromne Kanade.

Končno smo prispeli v mesto Niagara Falls, kjer je doma turizem, zabava in spet turizem ter zabava. O tem pa kaj več jutri.

VIDEO: Kanadski muzej civilizacije

          Narodni park 1000 otokov


22.06.2011 Kanada - junij 2011 - Ottawa

Pa nas je le ujel, kar naprej napovedovani dež. Sicer je bila pred nami dolga vožnja iz Quebeca mimo že poznanega Montreala v angleško provinco Ontario, natančneje v Ottawo, glavno mesto Kanade. V Kanadi imajo deset provinc in tri teritorije. Do pred kakih 150 let, so Kanado delili na zgornjo in spodnjo in so se Francozi, ki so bili najprej gospodarji zemlje in Angleži, ki so kasneje prevzeli oblast, pretepali za nadvlado. Kasneje so posamezne dele ogromne dežele poimenovali po provincah. Najpomembnejši sta francoska provinca Quebec z istoimenskim glavnim mestom in Montrealom, kot denarno in gospodarsko najpomembnejšim mestom ter angleška provinca Ontario z glavnim mestom Toronto in mestom Ottawa, ki je, kot rečeno, glavno mesto Kanade.

Totalna zmešnjava, če pomislimo še, da je Kanada del britanske krone in pravzaprav spada pod angleško kraljico, ki jo v Kanadi zastopa guverner. Zanimivo je tudi kako so ravno Ottawo izbrali za glavno mesto celotne države, če vemo, da so mesta Quebec, Montreal in Toronto nastala precej prej. Postavili so tri zahteve, ki naj bi jih izpolnjevalo mesto, ki bo glavno. Moralo je biti dovolj daleč od meje z ZDA, ker so se bali vojne s to državo, mora biti nekako nevtralno, torej ne popolnoma v francoskem Quebecu in ne popolnoma v angleškem Ontariu in nazadnje, nekako mora biti povezano z angleško krono. Ottawa je izpolnjevala vse pogoje in iz revnega in umazanega gozdarskega mesta, ki je tičalo na stičišču treh rek, oziroma dveh rek in kanala je nastala prestolnica. Kraljica ima tu svoje posestvo, leži ob mejni reki Ottawi med obema provincama in ne leži ob meji z Ameriko.

Vsekakor je Ottawa popolno nasprotje Quebeca, zaspanega, prijaznega francoskega mesteca. Razen arhitekture, menjave straže pred parlamentom in zelo podobne politične ureditve, kar je prispevala Anglija je tu vse »ameriško«. Ogromno nebotičnikov, nemogoč promet, hrup, smrad…

Kot rečeno nam jo je zagodel dež in se kaj prida nismo potepali po mestu. Zato nas jutri čaka muzej kanadske civilizacije, vožnja po ustju reke St. Lorenz, ki izteka iz jezera  Ontario v nacionalnem parku Tisoč otokov in vožnja do kraja Niagarski slapovi.


21.06.2011 Kanada - junij 2011 - Quebec

Kanada, Kanada, ... Hm, saj ne vem ali govorimo o isti deželi? Razen pečenih reberc, javorjeve melase in indijanskih prednikov ni kaj dosti kanadskega. Vsaj v Quebecu je tako. Arhitektura je francoska, jezik tudi, navade sploh, hrana tudi, na bližnjem gorovju Apalači se baje počutiš kot v Švici, ulice so speljane gori doli, kot v San Franciscu... No, nekaj pa je sigurno kanadsko. Zelo goreči privrženci ekologije so. Takšni pravi, ne samo na papirju. Zelo dobro imajo urejeno reciklažo smeti, ker imajo ogromne količine vode in hidroelektraren večinoma uporabljajo elektriko kot glavni vir energije, v mestu so prepovedani svetlobni napisi in reklame, celo Mc Donalds so prepričali, da je vhod v restavracijo pobarvan z zeleno in ne s kričeče rdečo, kot običajno. V ožjem središču mesta se ne prodaja spominkov in ostalega blaga, ki bi prihajal iz vzhodnih držav, Kitajske, Koreje itd.

Vsi živi so si že lastili mesto in provinco Quebec, med drugim in najdlje Francozi in Angleži. Še sedaj je ena stran reke angleška, druga francoska.

Popoldan smo si ogledali še indijanski rezervat, ki je najbliže mestu. Ravno ta bližina temu plemenu zagotavlja, da je večina šolana, imajo celo svojo banko, predstavnike v parlamentu in svojo policijo. S turizmom relativno dobro služijo za razliko od 90% ostalih plemen, ki živijo v rezervatih tudi do 2000km oddaljeni od ceste in jih v glavnem pesti zasvojenost, prostitucija in kriminal.


20.06.2011 Kanada - junij 2011 - Montreal-Quebec

Potovanje z busom zna biti kar zanimivo. Če je udoben, klimatiziran, ... No naš je izgledal super, ampak le na zunaj. Sicer je pa ropotalo, cvililo, pihalo...

Pa smo vseeno preživeli. Med potovanjem iz Montreala v Quebec smo se zaustavili v destilarni javorjeve melase. Kanadčani, točneje destilarne v provinci Quebec proizvedejo največ javorjevega sirupa na svetu. Naravni sok, ki ga na zanimiv način črpajo iz odraslih dreves, najmanj 40 let mora biti drevo staro, z destilacijo predelajo v priljubljen sirup, ki ga lahko uporabiš dobesedno na sto načinov. Nam so ponudili ohlajenega do te mere, da se ga je dalo naviti na paličico in potem smo vsi po vrsti cuzali. Drevesa javorja dosežejo starost tudi do 400 let in takrat dajejo nekajkrat več sirupa, kot mlada drevesa. Tudi do 45 litrov na dan.

Ustavili smo se še na ogled slapu Mont Morency, ki s svojimi 84m višine dominira nad okolico! Kot je povedal vodič ima Kanada preko tri milijone vodnih teles. Za vodo se jim za sedaj še ni bati, tudi vsa voda iz pip je pitna, elektraren je na pretek.

Pozno popoldan smo se nastanili v centru Quebeca, mesta, ki ne samo, da spominja na francoska mesta, ampak je dobesedno francosko, po govorici, arhitekturi in še čem drugem. O tem pa več jutri!


19.06.2011 Kanada - junij 2011 - Montreal

Tudi to se je moralo enkrat zgoditi... Da sem se odpravil, na povabilo seveda, sam se zagotovo ne bi odločil, na daljši izlet, kar tako, brez razloga. Tako sem letos že drugič v Kanadi in že tretjič v dobrem letu.

Ne bom preveč napletal, če sem že na izletu naj vam bodo slikce dovolj, morda jih opremim s krajšimi razlagami. Sicer pa poteka, je potekala naša pot iz Montreala v Quebec nato v Ottavo in nazajgrede še v Toronto in znameniti Niagarski slapovi.

Montreal, metropola, ki to ni bila dokler 1967 niso tam organizirali Expo in si s tem naredili takšno reklamo, da je šel razvoj le še navzgor. Poleg Montreala teče reka Svetega Lorenca, ki je pred mnogimi leti tudi omogočila dostop pionirjem. Ker naj bi na Expo prišlo kar 5 miljonov ljudi, mesto pa je bilo premajhno, da bi to množico brez škode sprejelo, so poleg že obstoječega otoka na reki, umetno zgradili še enega in to iz materiala, ki so ga pridobili z gradnjo podzemne železnice. Sicer so v Montrealu kasneje gostili še olimpijske igre in nato še dvakrat v drugih krajih. Poleg vseh cerkva in kapel, raznih spomenikov, močno se pozna in angleški in francoski vpliv, vsekakor izstopa Bazilika Notre Dame, pa prva osemnadstropna stolpnica, narejena iz opeke prinešene iz Škotske, še najbolj pa me je presenetila iznajdljivost, saj so vele nakupovalni centri zgrajeni pod zemljo. Kar tri ali celo štiri nivoje v globino se razprostirajo podzemni hodniki, ogromne trgovine, restavracije, kino dvorane itd. Celih 33km peš poti je zgrajenih pod zemljo, dobesedno celotno središče velemesta lahko prepešačiš pod zemljo.


16.06.2011 Rabeljske špice - 1908m - junij 2011
Ja, dobro smo se imeli. Vroče kot v kotlu, cvetni prah vsepovsod... Kaj še hočeš boljšega, hehe. Kot vedno, nad remšendolsko dolino je vedno lepo.

12.06.2011 Izpit za vodnike PZS - M.Mojstrovka

Lanskoletno idejo, da za izpitno turo izberemo dokaj zahtevno turo, kjer bo treba pokazati čim več veščin in znanj, smo letos spet udejanili. Hanzova pot na M. Mojstrovko nudi prav vse elemente, ki jih potrebujemo za izpeljavo takšne naloge. Zavarovana pot, ki je v tem času deloma še prekrita s snežno odejo.

Po končanem usposabljanju, ki je bilo izpeljano na Valvazorjevem domu pod Stolom je kandidate čakala še zadnja preizkušnja. Da ne bi bilo vse tako lahko, smo turo začeli navsezgodaj po obilnem nočnem deževju v gosti megli z rahlim pršenjem.

Po dobri pripravi, izbrani opremi in narejeni časovnici se le težko kaj zalomi. Kljub neugodnim pogojem smo izpeljali vzpon kot se šika. 


Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,
takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti!