Pravno obvestilo   tiskaj  pošlji prijatelju  english language
 All around
03. NaviGacija

Fotogalerije

Prikaz: 291 - 300 od 753
Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Iskanje:  
05.06.2011 Preizkus vodnikov reševalnih psov GRZS - 2011

Trije hudo utrujeni pohodniki so kasno zvečer ubrali bližnjico, ki se je, kot že tolikokrat, izkazala za slabo izbiro. Do onemoglosti so tavali v močno zaraščenem gozdu med Jenkovo planino in Malo Babo... Tudi takšno bi lahko bilo pravo obvestilo o pogrešanih osebah. Pa je šlo le za vajo.

Vodniki reševalnih psov GRZS, se enkrat letno zberemo na preizkušnji. Tokrat v Ravenski Kočni, na pobočjih pod Malo Babo. V soboto je bilo vreme prav naročeno za takšno dejavnost, deževno, zatohlo, brez vetra. Ekipa sestavljena iz treh vodnikov in psov je v tričetrt ure morala pregledati 30 Ha strmega, poraščenega terena, najti pogrešane in jih najnujneje oskrbeti.

Oba dneva je za lakoto in dobro počutje poskrbel naš član Davo, ki prav tam začenja turistično dejavnost. Ker brez namišljenih pogrešanih ne gre, so nam pomagali mladi z Jezerskega, ki so dobro odigrali svojo vlogo.

Hvala vsem vodnikom, markirantom in gostitelju, da je dvodnevna preizkušnja zelo dobro uspela.


24.05.2011 Rabeljske špice - 1908m - maj 2011

Sem moral pogledati, če je še vse na svojem mestu. Je!  Koča je pospravljena, kot vsak tak bivak, kjer ima komando vsak, ki pride mimo, snega skorajda ni več. V dolini Remšendol in vse naokoli in nad njo je tak mir, da me spominja na martuljška brezpotja. Rad se vračam sem.


23.05.2011 Seminar Inštruktorjev GRZS - Tamar 2011

V Tamarju, točneje na poligonu za usposabljanje reševalcev GRZS, je bilo spet živahno. Sobotni dan je bil lep in delo nam je šlo dobro od rok. Na treh deloviščih, izdelava vrvnih ograj, delo spremljevalca v steni ter vzpon in spust po vrvi v vertikali, smo se menjaje obedelali vse letošnje teme.

Izkoristili smo tudi priliko in preizkusili dvoje novih nosil. Ena standardna in druga, ki z našo pomočjo nastajajo v Sloveniji. Morda nam po dolgih letih uspe zamenjati gorska nosila Mariner, ki so služila vsem dosedanjim generacijam? Predvsem si želimo takšna nosila, ki bi ohranila prednosti Marinerja, trpeznost in preprostost montaže in demontaže, hkrati pa bi bila mnogo lažja in predvsem prijaznejša za ponesrečenca. Po zbranih pripombah počasi a vztrajno napredujemo, nekaj malega bo treba še dodelati in ponovno preizkusiti.


17.05.2011 Mala Mojstrovka - 2332m - maj 2011

Iz ene skrajnosti v drugo. Kak teden nazaj je bilo že prav poletno v hribih, sneg je vidno pobiralo... Pa ga je tudi ponovno natreslo. V zametih ga je krepko čez pas, sicer pa kake 20cm. Moker, da kar curlja od njega.

Saj ne vem, če je za povedati na glas. Sicer se boste pa sami prepričali. Ali pa se je Jeti začel klatiti po naših hribih? Kakorkoli že, zelo sem bil presenečen ko sem med utiranjem gazi, na višini cca 1750m, sredi ruševja, kasneje pa prav na letni poti, opazil odtise velikih šap. Po mojem lahko pripadajo le medvedu. Če se motim pa vzemite, kot da nisem napisal.


15.05.2011 Tečaj za vodnike PZS - Valvazor 2011

Leto je naokoli, nova generacija zagnancev na strani slušateljev, na strani inštruktorjev pa še vedno stari znanci. Če so si sicer tečaji in usposabljanja v veliki meri podobni, je ta vsekakor izstopal v eni stvari. Vsak dan je bil napovedan dež, vsaj plohe, imeli smo zelo slabo izkušnjo iz lanskega leta, ampak tokrat so vremenarji zatajili. Vse do nedelje je vreme poskrbelo, da smo izvedli prav vse načrtovano do zadnjega vozla.


08.05.2011 Plezališče Trenta - Pri Plajarju

"A's mar zmatran?" Roke so me navijale, prsti v plezalnikih so štrajkali...  Ne, zakva pa prašaš? Neumno vprašanje, neumen odgovor. Tako je, če te sin po par urah pretegovanja v plezališču, v glavnem sem bil le varujoči, vpraša po zdravju!

Gneča je bila neznanska ali pa takega drena nisem več vajen odkar si to lahko privoščim med tednom. Vseeno smo se naplezali, pretegnili ude in očistili konice prstov.


05.05.2011 Staničev vrh - 1805m, maj 2011

Tokrat pa za mojo dušo. Staničev vrh se mi je zdela dobra izbira. Med tednom, vreme kot nalašč... Res sem bil sam samcat v Repovem kotu. Nazajgrede sem pokukal še v Predaselj, kjer ima kolega Rado nadelano adrenalinsko pot skozi sotesko. Ker dneva še ni bilo konec sem pofirbcal še na Davotov ranč, ki bo nova turistična pridobitev na Jezerskem. 25.maja bo Gorniški center uradno odprt.

Izredno lepo speljana pristopna pot v Repov kot, kjer bomo zavili v brezpotje neobljudenih grap Staničevega vrha. Tura je primerna za začetnike, trajanje 5 do 6 ur. Najprimernejši čas junij do september.Možen je najem planinske opreme.

Za vse nadaljnje informacije pokličite 041 603 130 ali pišite info@volontar.net


02.05.2011 Mala Mojstrovka - 2332m
Po deževnih uricah se je prileglo malo povzpet na ostanke snega kljub ne najbolj posrečenemu vremenu.

23.04.2011 Turkenkopf - Železna Kapla

Še ena vertikalna atletska steza se je zgodila. V bližnji Železni Kapli so lani uredili eno tistih "zavarovanih plezalnih poti", ki zahtevajo od plezalca dobre mišice. Matija se še ni preizkusil v takšni plezariji in sva šla.

Štem ris bi rekli moji starejši kolegi alpinisti. S krajšimi predahi, ko jeklenica zavije levo ali desno, pa še tam je previsno, poteka smer le navzgor in navzgor. Tudi prvih par minut sestopa je varovanih.


21.04.2011 Gonžarjeva peč

Plezalna pot, ferata, zavarovana plezalna pot, učni center... Kaj pa vem, kaj bi bil najbolj primeren izraz? Pot zagotovo ne. Plazalna pot???, morda? Saj veste, firbec je naredil svoje in sem obiskal Vinsko Goro in si pobliže ogledal Gonžarjevo peč.

Vsekakor, se strinjam, pri sosedih, pa še kje v Evropi, postajajo izsiljene plezalne poti v skorajda urbanih središčih, pa tudi v pravih stenah, zelo moderne in rastejo kot gobe po dežju. Ljudje so željni adrenalina, všeč jim je, če počnejo vsaj navidez stvari, kot njihovi junaki, vzorniki. Razkazovati mišice je pa tako ali tako moderno. In prav mišice in kaj malo drugega je potrebno za premagovanje takšnih vertikalnih atletskih stez. Vsekakor se strinjam, da so poživitev za planinca, ki se želi preizkusiti še v vertikali, morda je dobrodošel trening za mladega plezalca...

Debela jeklenica poskrbi za občutek varnosti, nudi dober oprijem, gumijasti stožci so namenjeni preprečevanju udarca vponke ob jeklo, ko pride do padca. Hm, vse lepo in prav, dokler nekdo res ne bo padel 5 ali 6 metrov, kjer faktor padca daleč preseže FF2, ki naj bi bil komaj še sprejemljiv. Zaradi vertikale, malih stopov, gladke plošče itd ljudem vso pozonost vzame plezanje in pozabijo na samovarovalni komplet, ki se vleče tam zadaj nekje. Meter nad vmesnim klinom, ko ga komplet, ki se zatakne pod klin spomni, da bi bil čas za prepenjanje je pa seveda že malce kasno. Hitra matematika pove, da smo razdalji med klinoma dodali še meter, ko smo splezali nad klin in seveda še meter padca pod spodnji klin. Dodam naj še, da je razbremenilni element v samovarovalnem kompletu enak za 40kg deklico in možaka s 120kg!? In, da je dolžina krakov kompleta enaka za nekoga s krajšimi rokami in nekega dolgina z zelo dolgimi rokami!? Ker se nekateri tega dobro zavedajo se spomnijo dodatnega varovanja z vrvjo. Morda od tod ideja za ime "zavarovana plezalna pot"? V tem primeru bi bilo dovolj vsake nekaj metrov, glede na težavnost, namestiti običajna varovala za plezališča in problem bi bil rešen. Praksa namreč kaže, da so ljudje mnogo bolj pomirjeni, če so čimvečkrat zavarovani pa še držijo se jeklenice kot klop. Rezultat je, da so navezani na plezalno vrv, ki jih zaradi medvedje usluge soplezalca vleče v smeri poteka vrvi, pripeti z obema krakoma kompleta, ki binglja nekje spodaj med nogami in še dodatno s četrto, običajno čisto kratko "popkovino", ki jim ne dovoli prostega gibanja. Morda velja omeniti, da so dodatne popkovine izdelane iz vsemogočih trakov in vponk, predvsem iz drobnih, čim lažjih,  Dyneema zank, na njih pa takšni in drugačni vozli, ki tja nikakor ne sodijo, saj zmanjšajo nosilnost neskončnega traku za polovico ali več.

Učni center je absolutno pravi naslov za vse tiste, ki mislijo telovaditi po takšnih smereh. Predvsem za tiste, ki si dovolijo nekoga navezati na vrv in voditi, hkrati pa malo ali nič ne vedo o pomoči soplezalcu, ko ta omahne čez previs ter obvisi v zraku in ga je treba varno spustiti ali dvigniti na stojišče.

Res, mešani občutki! Ima tole vse skupaj kaj povezave z gorništvom, plezanjem, alpinizmom ali celo s športnim plezanjem? Razen, da se dogaja v podobnem okoliju, bore malo. Kakorkoli že, če se lotevate takšnih podvigov, podučite se o pravilni uporabi opreme, morebitnih pomankljivostih, možnih zapletih in predvsem, kako ukrepati v primeru nesreče.


Stran  <<   <   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40   41   42   43   44   45   >   >> 
Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba,
takrat boste ugotovili, da denarja ne morete jesti!