Vsaj enkrat na zimo se mi posreči. Bi lahko rekel idealne razmere. V vseh pogledih. Vreme, družba, razmere...

Na vsezgodaj smo na parkirišču padli v nemogočo gužvo. Seveda, vsakoletna dirka se je odvijala ta dan. Skoraj sem bil malo slabe volje, a ko smo na Prevali izstopili iz gondole se je volja takoj popravila. Na severnih pobočjih Lope ni bilo niti sledi, kaj šele kakšen živ človek. Eden boljših občutkov, ko režeš nedotaknjeno belino in zlagoma napreduješ kjer sam izbereš.

S sedla proti vrhu, odličen sneg in hitro smo bili na vrhu. Še spust do smuči in zvizzz. Kot po putru, daleč navzdol. Z vsakim zavojem sem vedel, da bo vse metre treba ponovno premagati navzgor, ampak...