Tradicija, baje, nekaj velja! Vedno grem rad na bovški turni smuk. Poznani obrazi, poznani kraji... Tokrat nas žal ni bilo toliko, kot leta 2009, ko se nas je po kaninski pobočjih, tja dol do Žage preganjalo kar 39.

Vreme fantastično, v bistvu prevroče, da je teklo in kapljalo... Žičnica, žal, ta dan ni delala...  Sita je sploh zakuhala (malo je pa tudi meni pasalo, hehe), še vedno nosi debel zimski kožuh tako, da sem vzpon skrajšal le do D postaje kaninske gondole in se vrnil pod stenami Stadorja prav do ceste nad B postajo kaninske nihalke. Ostali, tapridni, so se povzpeli do Sedla, pa na Prevalo in skozi Krnico do parkirišča. Spust skozi Krnico dobro poznam tako, da mi je spust po zame novi trasi pod Stadorjem kar ustrezal. Snega je še ravno dovolji, da se pripelješ na slabih pol kilometra do parkirišča pri postaji B.

Hvala organizatorjem za odlično turo, predvsem pa za pasulj-joto in odlično torto za šlus.