Se mi je zdelo, da bo Matija užival!? Bolj je šlo proti koncu ture, manj sem verjel v to. He, he, dolg dan smo si izbrali. Dostopa je nekaj, 800m vzpona, potem pa še po žgočem soncu navzdol. No, morda mu kdaj pride prav, ko sedaj ve vsaj nekaj značilnosti Stene. Moram priznati, da me je vsakič sproti, ko sestopam Čez Prag, vedno bolj strah. Stopi in grifi so tako zglajeni in od potu obdelani, da je na čase kar nevarno. Kot bi stopil s plezalnikom na led. Še dobro, da se že s pol stene sliši žuborenje Bistrice, ki daje nov zagon, da zdržimo do struge. Tam pa... Čof! Ni in ni bilo dovolj požirkov.