Če bi prej vedel kako je fino, če te eden kar naprej streže spredaj in zadaj... bi si že prej omislil vodnika. 
Kar nekaj spominov se je utrnilo... Lesen cepin in kroparske dereze, pa ogromna snežna opast na vrhu, ki je dandanes skoraj ni več, pa en sam klin v skoku, kjer jih je sedaj množica...

Mora trenirati, pa sva šla. Zgodaj, da kaj na bučo ne pade... 

Izbral sem najboljšega vodnika... mojega sina!